Vsako gospodinjstvo potrebuje sistem za pripravo tople sanitarne vode. Priprava tople vode lahko poteka v okviru ogrevalnega sistema z ogrevalnim kotlom, sončnimi sprejemniki, toplotnimi črpalkami ali električnimi grelniki sanitarne vode. Lahko pa so možne tudi posamezne kombinacije sistemov, kot na primer ogrevalni kotel v času kurilne sezone ter električni grelnik s hranilnikom zunaj ogrevalne sezone. V primeru, da ima gospodinjstvo pripravo tople vode z električnim grelnikom (tako celoletno kot tudi samo zunaj ogrevalne sezone), lahko to predstavlja enega od največjih porabnikov elektrike v vašem gospodinjstvu. Povprečno štiričlansko gospodinjstvo za pripravo tople vode za celo leto porabi med 2.500 in 3.200 kWh elektrike.
Električne grelnike vode lahko v splošnem razdelimo na pretočne in grelnike s hranilnikom, kateri so tudi najbolj razširjeni. Pretočni grelniki imajo prednost predvsem v tem, da pogrejejo le toliko vode, kot je potrebujemo in praktično nimajo izgub. Slabost je v nekoliko višji začetni investiciji ter predvsem v veliki priključni moči (10-27 kW - problem varovalk). Grelniki s hranilnikom so relativno poceni in imajo priključno moč največkrat med 1 in 2,5 kW. Zaradi toplotnih izgub hranilnika je poraba elektrike za okoli 10-20 % večja kot pri pretočnih izvedenkah. Električni grelniki s hranilnikom se med seboj razlikujejo predvsem po velikosti hranilnika in debelini njegove izolacije. Manjši (5-10 litrov) se navadno uporabljajo v kuhinji, večji 30-120 litrov pa v kopalnicah. Solarni sistemi za ogrevanje sanitarne vode predstavljajo alternativo električnemu grelniku vode.
Večinoma imajo električni grelniki vode stalni (fiksni) električni priključek, kar ne omogoča meritev dejanske porabeelektrike s prenosnim merilnikom.
Poraba elektrike za pripravo tople vode je odvisna od porabe tople vode, kar pomeni od števila oseb v gospodinjstvu in njihovih navad ter vrste električnega grelnika. V spodnji tabeli je prikaz porabe tople vode temperature 60°C in elektrike. Druga tabela prikazuje izgube električnega grelnika vode s hranilnikom v odvisnosti od kakovosti izolacije.
Razredi dnevne porabe vode in energije po osebi
|
|
Dnevna praba na osebo |
|
|---|---|---|
|
poraba |
litrov pri 60°C/dan |
kWh/dan |
|
nizka |
10-20 |
0,6-1,2 |
|
srednja |
20-40 |
1,2-2,4 |
|
visoka |
40-80 |
2,4-4,8 |
Priporočljiva prostornina hranilnika tople vode na št. oseb ter dnevne izgube energije
Prostornina hranilnika l |
30 |
50 |
80 |
100 |
120 |
|---|---|---|---|---|---|
|
Št. oseb |
1 |
2 |
3-4 |
4-5 |
5-6 |
|
dnevne izgube - klasična izolacija kWh/dan |
0,9 |
1,32 |
1,85 |
2,2 |
2,6 |
|
dnevne izgube - izboljšana izolacija kWh/dan |
0,55 |
0,62 |
0,86 |
1,02 |
1,17 |
Ocene porabe tople vode in potrebne energije pri različnih opravilih v gospodinjstvu so prikazane v spodnji tabeli.
Ocene porabe tople vode in potrebne energije pri različnih opravilih v gospodinjstvu
| Opravilo |
Poraba |
Temperatura vode |
Poraba energije |
|---|---|---|---|
|
Umivanje rok |
3 - 6 l |
37°C |
0,1 - 0,2 kWh |
|
Osebna higiena |
9 - 12 l |
37°C |
0,3 - 0,4 kWh |
|
Pomivanje posode |
4 - 7 l |
60°C |
0,3 - 0,5 kWh |
|
Tuširanje |
30 - 50 l |
37°C |
1,0 - 1,7 kWh |
|
Kopanje |
150 - 180 l |
37°C |
5,0 - 6,0 kWh |
Porabo energije za pripravo tople sanitarne vode dobimo tako da pomnožimo število uporabnikov sanitarne vode z izbrano, ocenjeno dnevno porabo energije (odvisna od navad v gospodinjstvu) s številom dni v želenem časovnem obdobju. V kolikor imamo grelnik s hranilnikom, moramo celotni dnevni porabi zaradi segrevanja vode dodati še dnevne izgube hranilnika.
Ukrepi za zmanjšanje rabe elektrike grelnikov vode
|
Ukrep |
Prihranek |
|---|---|
|
Pri prhanju porabimo 3 do 4-krat manj vode (energije) kot pri kopanju v kadi |
Okoli 4 kWh |
|
Vzdržujte tesnila na armaturah (10 kapljic tople vode segrete na 50°C na minuto pomeni 170 litrov na mesec) |
Okoli 9 kWh |
|
V primeru grelnika s hranilnikom, kupite energetsko varčnejšega in primerne velikosti |
Na primer pri vključenemu 80-100 l hranilniku je prihranek približno 1 kWh/dan |
|
Vgradite nastavke za pipe (perlatorji) za zmanjšanje porabe vode |
25-50 % porabe vode |
|
Vgradite grelnik vode v bližini porabnikov |
/ |
|
Nastavljena temperatura ogrevane vode v hranilniku naj ne bo višja od 60°C |
/ |
|
Količino in trajanje iztoka tople vode iz pipe uravnavamo glede na dejanske potrebe |
/ |
|
Redno čiščenje usedlin v hranilniku in grelnika (vsaj na vsaki dve leti) |
/ |
|
Izolirajte vse cevi s toplo vodo |
/ |
|
Vgradite enoročne ali termostatske baterije |
/ |
|
Pri grelniku s hranilnikom, lahko uporabimo časovno regulacijo vklopa v času manjše tarife |
/ |
Na tržišču prevladujejo kondenzacijski sušilni stroji. Kondenzacijski stroj zbira vlago iz perila v kondenzacijski posodi, ki jo je potrebno po vsakem sušenju izprazniti. Tako kot ostali veliki gospodinjski aparati so tudi sušilni stroji glede na porabo elektrike razvrščeni v energijske razrede. V začetku leta 2009 so močno prevladovali stroji razreda B (skoraj 70 %), na voljo pa so bili tudi stroji razreda A (10 %), ki uporabljajo toplotno črpalko. Pred letom 2007 so močno prevladovali stroji razreda C.
Poraba elektrike in strošek zanjo (predpostavili smo, da se uporablja sušilni stroj v času male tarife €“ v soboto oziroma nedeljo) pri sušilnih strojih v različnih energijskih razredih (A* sušilni stroj s toplotno črpalko)
Meritev porabe
Porabo elektrike sušilnega stroja je v večini primerov enostavno izmeriti, saj je vtičnica lahko dostopna. Meritev je treba izvesti pri različnih programih sušenja. Za oceno porabe elektrike na mesec potrebujemo še podatek o uporabi različnih programov sušenja na teden ali mesec, ki ga zmnožimo s porabo sušilnega stroja pri posameznem programu.
UKREPI ZA ZMANJŠANJE RABE ELEKTRIKE
|
Ukrep |
Prihranek |
|---|---|
|
Zaženite le poln stroj perila |
|
|
Zamenjajte star sušilni stroj za novega energetsko bolj učinkovitega |
0,4 do 1,2 kWh/cikel |
|
Ne presušite perila - uporabljajte stroj s senzorjem vlažnosti perila, namesto stroja, ki omogoča časovno nastavljanje dolžine sušenja |
Do 15 % |
|
Redno čistite filter (boljše kroženje zraka) |
|
|
Ločeno sušite perilo manjše in večje gostote |
|
|
Opravite več sušenj zapored (da izkoristite preostanek toplote, ki je ostala v sušilniku) |
|
|
Perilo sušite na zraku |
Do 3,9 kWh/sušenje |
Ocena porabe
Porabo elektrike pečice težko izmerimo, saj ponavadi na električno omrežje ni priključena prek navadne vtičnice. Zato moramo njeno porabo oceniti. Poraba je odvisna od več parametrov: na kakšno temperaturo je segrevamo, koliko časa jo uporabljamo, kakšno količina/težo hrane pripravljamo ter kateri program uporabimo.
Poraba elektrike pečice pri pripravi nekaterih jedi ter segretju na 200°C in ohranjanju te temperature 1 uro (vir: Market Transformation Programme €“ MTP, Velika Britanija in Helsingin Energia, Finska)
| Opravilo |
Čas priprave |
Poraba elektrike |
|---|---|---|
|
Segretje pečice na 200°C |
|
0,50 |
|
Segretje in vzdrževanje 200°C v pečici eno uro |
|
0,70 |
|
Cel piščanec |
01:30 |
1,32 |
|
Pečen krompir |
01:00 |
0,98 |
|
Lazanja |
00:45 |
0,85 |
|
Priprava zamrznjene pizze |
00:16 |
0,47 (ena škatla/porcija) |
Izboljševanje energetske učinkovitosti električnih pečic v letih 1995, 2000 in 2008 (vir: Gorenje)
Ukrepi za zmanjšanje rabe elektrike pečic
|
Ukrep |
Prihranek |
|---|---|
|
Električno pečico izključimo 10 minut pred koncem peke |
|
|
Pri pečenju uporabljajmo ventilator, saj omogoča peko pri nižjih temperaturah (tudi do 40°C) |
|
|
Vrat pečice ne odpirajmo po nepotrebnem, saj pri vsakem odpiranju izgubimo do 20 % toplote |
|
|
Za pogrevanje živil uporabimo mikrovalovno pečico |
do 70 % |
Tipov stanovanjskih klimatskih naprav je več. Najbolj razširjena tipa sta klimatska naprava zrak-zrak v kompaktni ali pa deljivi (split) izvedbi. Deljiv sistem ima lahko eno ali več notranjih enot. Oba sistema imata lahko le funkcijo hlajenja, v zadnjih letih pa je vse več naprav z dodatno možnostjo ogrevanja. Nazivne električne priključne moči klimatskih naprav so največkrat nekje med 400 in 1.500 W. Vplivni faktorji, ki vplivajo na porabo elektrike so predvsem vrsta sistema za hlajenje prostorov, pravilna izbira, namestitev, vzdrževanje in uporaba klimatskih naprav ter stanje toplotne izolacije in zunanjih senčil klimatiziranega prostora in zunanjih klimatskih pogojev
Energijski razredi za tipične klimatske naprave
|
|
Hlajenje |
Ogrevanje | ||
|---|---|---|---|---|
|
razred energijske učinkovitosti |
Kompaktne (1) |
Enkrat in večkrat deljene klimatske naprave |
Kompaktne (1) |
Enkrat in večkrat deljene klimatske naprave |
|
A |
EER (2) > 3,00 |
EER > 3,20 |
COP (2) > 3,40 |
COP > 3,60 |
|
B |
B 3,00 ‰Ą EER > 2,80 |
3,20 ‰Ą EER > 3,00 |
3,40 ‰Ą COP > 3,20 |
3,60 ‰Ą COP > 3,40 |
|
C |
C 2,80 ‰Ą EER > 2,60 |
3,00 ‰Ą EER > 2,80 |
3,20 ‰Ą COP > 3,00 |
3,40 ‰Ą COP > 3,20 |
|
D |
D 2,60 ‰Ą EER > 2,40 |
2,80 ‰Ą EER > 2,60 |
3,00 ‰Ą COP > 2,60 |
3,20 ‰Ą COP > 2,80 |
|
E |
E 2,40 ‰Ą EER > 2,20 |
2,60 ‰Ą EER > 2,40 |
2,60 ‰Ą COP > 2,40 |
2,80 ‰Ą COP > 2,60 |
|
F |
F 2,20 ‰Ą EER > 2,00 |
2,40 ‰Ą EER > 2,20 |
2,40 ‰Ą COP > 2,20 |
2,60 ‰Ą COP > 2,40 |
|
G |
G 2,00 ‰Ą EER |
2,20 ‰Ą EER |
2,20 ‰Ą COP |
2,40 ‰Ą COP |
Vir: Ur.l. RS, št. 5/2004
Kompaktni modeli so navadno premični in imajo klasičen vtikač, tako da lahko porabo elektrike izmerimo z merilnikom. Priporočljiv čas merjenje je nekaj dni, saj je poraba odvisna tudi od zunanjih vplivov ter notranjih virov toplote.
Če porabe klimatske naprave ne moremo pomeriti (deljeni €“ split sistemi), lahko oceno letne porabe energije za potrebe hlajenja odčitamo iz energijske nalepke klimatske naprave (500 ur obratovanje pri polni obremenitvi). V kolikor je klimatska naprava starejšega datuma, lahko oceno porabe izračunamo s pomočjo podatka o električni priključni moči pri hlajenju in jo pomnožimo s 500 obratovalnimi urami. V kolikor je znana samo moč hlajenja in letnica nakupa, si lahko pomagamo s spodnjo tabelo. Na osnovi letnice in hladilne moči lahko ocenimo električno priključno moč (delimo hladilno moč z ustreznim količnikom energetske učinkovitosti EER).
Razredi učinkovitosti v odvisnosti od leta proizvodnje
Leto proizvodnje |
Razred energijske učinkovitosti |
EER hlajenje |
|---|---|---|
|
1970-83 |
F, G |
2,2 |
|
1984-88 |
E |
2,4 |
|
1989-01 |
D |
2,6 |
|
2002-03 |
B, C |
3,0 |
Ukrepi za zmanjšanje rabe elektrike klimatskih naprav
|
Ukrep |
Prihranek |
|---|---|
|
Uporabite ventilator namesto klimatske naprave |
Porabi 10 x manj energije kot klimatska naprava |
|
Redno vzdrževanje zadostne količine hladiva |
Do 20 % |
|
Za vsako stopinjo nižja notranja temperatura (največ 6-8°C nižja od zunanje temperature) |
Dodatnih 8 % |
|
Uporaba zunanjih senčil |
/ |
|
Izbira energetsko učinkovite in ustrezno velike klimatske naprave |
Razlika v porabi med energijskim razredom A in G je več kot 60 % |
|
Postavitev zunanje enote (split sistemi) na senčno mesto |
10 % |
|
Mesečno je potrebno preverjati stanje filtra (čiščenje, zamenjava) |
5-15 % |
|
Termostat ne sme biti v bližini izvorov toplote |
/ |
|
Dobra izolacija zunanjega ovoja stavbe in tesnjenje oken |
/ |
|
Uporabljajte energetsko učinkovite gospodinjske aparate |
/ |
|
Če je možno uporabite naravno hlajenje (prezračevanje v nočnem času) |
/ |
Mali gospodinjski aparati so sicer majhni porabniki energije, toda v zadnjih letih so se v naših gospodinjstvih tako namnožili, da jih je treba obravnavati v sklopu učinkovite rabe elektrike. Mali gospodinjski aparati, kot so palični mešalnik, stepalniki, mlinčki, ročni sesalniki imajo majhno električno moč in niso stalno v pogonu, zato njihova uporaba ne vpliva veliko na naš proračun. Likalniki, sesalniki in sušilniki za lase pa so naprave večjih moči, pri katerih je raba elektrike znatna.
Meritev porabe
Porabo elektrike likalnika, sesalnika in sušilnika za lase je mogoče enostavno izmeriti, saj je vtičnica lahko dostopna. Priporočljiva je večkratna ponovitev meritev, da dobimo neko povprečno porabo za posamezno opravilo. Za oceno porabe elektrike na mesec potrebujemo še podatek o številu sesanj ali sušenj las oziroma količini perila, ki je bilo zlikano. Mesečno porabo dobimo tako, da pomnožimo povprečno izmerjeno vrednost posameznih opravil s številom mesečnih ponovitev oziroma količino perila.
Ukrepi za zmanjšanje rabe elektrike klimatskih naprav
|
Ukrep |
|---|
|
Likajte večje količine perila skupaj. Prihranite energijo potrebno za segrevanje likalnika na delovno temperaturo. |
|
Nikoli ne likajte pri višji temperaturi kot je potrebna. |
|
Če začnete z likanjem perila, ki zahteva nižjo temperaturo, in nadaljujete s perilom, ki zahteva visoko temperaturo, prihranite čas in energijo. Ob koncu z izklopljenim likalnikom zlikate še občutljivo perilo. |
|
V parnih likalnikih raje uporabljajte destilirano vodo. |
|
Če zložite perilo iz sušilca, ko je še toplo, bo mnogo manj perila potrebno likati ali pa se bo zlikalo veliko hitreje in pri nižji temperaturi. |
|
Če perilo pred sušenjem pravilno obesimo, bo manj pomečkano in bo likanje potekalo hitreje zaradi česar bo poraba energije manjša. |
|
Z uporabo likalne podloge z aluminizirano plastjo, ki odbija toploto, se perilo hitreje zlika. |
|
Pri sesalnikih velja, da velika električna moč (preko enega kilovata) največkrat ni garancija za uspešno sesanje, zato se pri nakupu novega sesalnika raje odločimo za takega, ki ima aktiven način vsesavanja (posebne vrteče krtače, stepalna glava in podobno). |
|
Klasične sesalnike bi morali zamenjati s takimi, ki zadoščajo kriterijem varčnih sesalnikom €“ sesalnik, ki z manj kot 0,01kW elektrike posesa 350g nesnage |
|
Pred sušenjem las se vprašajmo ali res potrebujemo sušilnik za lase ali se lahko lasje posušijo naravno. |
|
Po pranju, glavo dobro obrišite ali zavijte v brisačo (5 minut). |
|
Krajši lasje se hitreje posušijo. |
|
Lase sušite pri najnižji nastavljeni temperaturi sušilnika. |
|
Pričesko urejajte, ko imate popolnoma suhe lase. |